Dodatno zavarovanje morajo plačevati samostojno le polnoletne osebe, ki nimajo statusa dijaka ali študenta. Vendar pa morajo tudi dijaki in študenti, ki so starejši od 26 let, to obveznost plačevati sami. Do 26. leta pa jim dodatno zavarovanje krije delodajalec od zaposlenega starša. Kaj pa tisti, ki dodatnega zavarovanja ne morejo plačevati sami, ker si tega ne morejo privoščiti zaradi takšnih ali drugačnih finančnih težav? Najprej lahko omenimo brezposelne. Dodatno zavarovanje njim plačuje Zavod RS za zaposlovanje, vendar le v primeru, da so prijavljeni kot brezposelne osebe.

Kaj se zgodi v primeru, da dodatno zavarovanje ni bilo plačano? Najprej prične teči 14 dnevni rok, v katerem lahko neplačnik poravna obveznost s tem, da plača premijo za dodatno zavarovanje. V primeru, da tega ne naredi, izgubi dodatno zavarovanje. Če takšna oseba potrebuje zdravstveno oskrbo in za to uporabi javni zdravstveni sistem, potem jo bremenijo vsi stroški doplačil. Ti stroški so razlika od polne cene za zdravstveno storitev in deležem, ki ga pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. To razliko mora pokriti oseba sama, saj ji je izda račun. Tako je dodatno zavarovanje, če se želimo izogniti doplačilom, potrebno imeti sklenjeno, ne glede na to, katero zdravstveno oskrbo potrebujemo. Sem spadajo pregledi pri splošnem zdravniku, zdravila na recept, specialistični pregledi, bivanje v bolniški oskrbi itn. Kaj pa, ko nezavarovana oseba želi spet skleniti dodatno zavarovanje? Ker pred tem ni bila zavarovana več kot 14 dni, prične po plačilo prve premije trajati tako imenovana trimesečna čakalna doba. To je obdobje, ko oseba dodatno zavarovanje redno plačuje, vendar pa še vedno nima pokritih doplačil za zdravstvene storitve. Kadar ta trimesečni čakalni rok mine, je stanje spet običajno in zavarovani osebi ni potrebno več doplačevati zdravstvenih storitev. Takšen ukrep preprečuje, da bi ljudje špekulirali in plačevali dodatno zavarovanje le v tistem času, ko potrebujejo zdravstvene storitve iz javnega zdravstva.

http://www.vzajemna.si/