Zajedavec klop se iz leta v leto bolj bliža mestom, saj se kmetijske površine zaraščajo. Prehod bliže mestom klop, kot tipičen zajedave zajedavec pogojuje z bližanjem raznih živalskih vrst. Številne živalske vrste so že zdavnaj manjkajoče kmetijske površine na podeželju nadomestile z življenjskim prostorom v bližini mest.

Jelenjad in srnjad v veliki meri odloča o populaciji klopa

Populacija klopa je odvisna tudi od vremenskih razmer v posameznih letih. Najpogostejša bolezen, ki jo povzroča klop je Lymska borelioza, zajedavec v Sloveniji okuži več tisoč oseb. Med leti obstajajo velike razlike : pred enaindvajsetimi leti je bilo okuženih manj kot dva tisoč petsto oseb, desetletje kasneje pa skoraj dva tisoč oseb več. Okrog štiri tisoč oseb je tudi število obolelih oseb, ki jih najpogosteje okuži klop z ugrizom, vendar obstajajo leta, ko je zajedavec bistveno bolj aktiven. Tak primer je leto dva tisoč trinajst, ko je bilo zabeleženih skoraj sedem tisoč okuženih oseb na območju Slovenije.

Klop poleg Lymske borelioze povzroča tudi klopni meningitis, z njim zajedavec okuži več sto ljudi. Število obolelih s to boleznijo je bistveno manjše, kot število okuženih z Lymsko boreliozo. Vendar je tudi s to statistiko lahko klop prepoznan kot zajedavec, ki je bolj ali manj aktiven glede na pogoje za življenje. V letu dva tisoč trinajst se je tudi pri klopnem meningitisu bistveno povečano število okuženih.

V Sloveniji smo takrat zabeležili preko tristo prijavljenih primerov okužbe, leto pred tem dobrih so šestdeset, leto kasneje pa sto prijavljenih primerov. Še večja odstopanja, pa so bila zabeležena na posameznih območjih. Najbolj zgovorni so podatki o številu primerov na sto tisoč prebivalcev. Na območju Kranja je bilo leta dva tisoč trinajst skoraj štirideset, leto kasneje pa dobrih osem prijav na sto tisoč prebivalcev. Klop povzroča veliko število okužb na različnih območjih, zato mora biti zajedavec temu primerno obravnavan preko vseh možnih oblik preventive.