Klop pomeni nevarnost, osebna zaščita je prva obrambna linija.

Okužen klop pomeni nevarnost za lymsko boreliozo meningoencefalitis in humano granulocitno anaplazmozao. Dobre informacije nudi strokovna literatura ter statistika in druge aktualne informacije s tega področja. Iz teh virov se bomo dobro poučili kako bolezen nastane, kako se prenese, kakšni so znaki, kakšne so možne posledice ter kako se s področjem udvarjamo doma oziroma v regiji. Meningoencefalitis ima lahko najhujše posledice, obstajajo pa velike možnosti učinkovitega ukrepanja, vedeti pa je potrebno kako postopati. Klop je pajkovec, ki se razvija preko več razvojnih faz od jajčec, ki jih izleže samica do odraslega klopa. V vsaki razvojni fazi, razen v fazi jajčeca, se mora prehranjevati na izbranem gostitelju. Ob vbodu izloča posebno tekočino, ki poskrbi, da žrtev tega ne občuti, mesto izbere tako, da je vbod čim lažji, hkrati pa je žival skrita. Dobro zavetje mu nudijo predeli z dlakami, najpogostejša mesta pri človeku so deli glave, ušes, rok, kolen, dlani, stopal, dimelj. Na teh mestih človeku okužen klop vnese meningoencefalitis ali drugo bolezen. Po nekaj dneh odpade, ter se skrije na pred vsemi nevarnostmi dobro skrito mesto, ter se razvija. Prehod v naslednjo fazo predstavlja levitev, po njej pa se okužen klop, ki lahko povzroči meningoencefalitis premakne na mesto, kjer bo najlažje prišel do gostitelja na katerem se bo hrani. To mesto je navadno od tik nad tlemi do metra in pol visoko. Višina je odvisna od tega kako velik je klop oziroma v kateri razvojni fazi je. Opaziti v naravi ga je težko bodisi zaradi majhnosti v nižjih razvojnih fazah, kot tudi zaradi skrbno izbranega mesta. Vsak ubod sicer ne povzroči meningoencefalitis , možno je, da klop ni okužen, obstaja možnost, da okužba ne bo povzročila bolezni. Možnost okužbe je od procenta do dveh procentov, kljub razmeroma majhnemu števila prenosov okužb velja biti previden zaradi možnih hudih posledic bolezni.

Klop je težava katero velja jemati resno.