Klopni meningitis je virusno vnetje možganskih ovojnic.

Pojavi se dva do tri teden po ugrizu okuženega klopa. V Sloveniji klopni meningitis v večini primerov povzroča klop vrste Ixodes ricinus. Je razširjen predstavnik klopov, ki je neprijeten gost ljudi in živali, ki se gibljejo v gozdu. Svoj življenjski ciklus klop začne kot ličinka, ki se iz tal razleze na rastline. Kri, ki jo najde na gostitelju, omogoča, da preko več razvojnih stopenj postane odrasel klop. Za človek je klopni meningitis nevaren, saj lahko povzroča resne težave. Bolezenski znaki nastopijo v dveh fazah. Prva nastopi do teden dni po vbodu, prepozna se jo po bolečinah v trebuhu in mišicah, driski ali bruhanju. Sledi do dvajset dni prost interval v katerem bolnik ne prepozna nobenih bolezenskih znakov. Druga faza se prepozna po konstantno visoki temperaturi, glavobolih, v nekaterih primerih tudi nezavesti. To so tipični znaki prizadetosti možganskih ovojnic ali celo možganov. Klopni meningitis povzroči smrtdo dveh procentov obolelih, bolezen pa pusti trajne posledice kot so glavoboli, motne koncentracije, občutljivost na sonce. Obolenje se ugotavlja s preiskavo možganske tekočine v kateri nastane tipična spremembe. Bolezen se zdravi s počitkom, antipiretiki in analgetiki, povišano telesno temperaturo se znižuje tudi z infuzijami. Klopni meningitis poteka v dveh fazah, prva nastopi v obdobju od teden dni do dva tedna po vbodu okuženega klopa, s katerim preko sline vstopi virus v krvni obtok. Ob tem se pojavijo težave kot so vročina, glavobol, slabo počutje, bruhanje, bolečine v mišicah in trebuhu. Prva faza traja do šest dni, sledi za klopni meningitis značilen prost interval. Ta lahko traja teden do dva tedna, pri kateri ni bolečin, z izjemo rahlih glavobolov v nekaterih primerih. Druga faza se začne s prehodom virusa v možgane.

Da je klopni meningitis dosegel drugo fazo se prepozna po močno povišani telesni temperaturi nad devetintrideset stopinj Celzija.