Mokronog zaznamuje reka Mirna na južnem robu kotline in gozdnati hribi.

Reka Mirna je desni pritok Save, svoj tok si je izbrala na območju jugovzhoda Slovenije. Teče po pokrajini obdani z nizkim gričevjem, značilnost pokrajine je razčlenjenost na številne manjše ozke doline. Mokronog je naselje z okoli sedemsto prebivalcev. Zgodovina naselitve območja sega v deveto stoletje pred našim štetjem. To dejstvo so utemeljila arheološka izkopavanja . Sad obsežnih izkopavanj so nekropole in poselitve iz omenjenega obdobja. Najdišča na robu Mirnske doline so odkrila, da je na tem območju bilo v prazgodovini eno izmed središč poselitve na Dolenjskem. Arheološke izkopavanja, ki so privedla do tega odkritja, so se vršila proti koncu devetnajstega stoletja. Najbolj zaslužen zato je bil arheolog Jernej Pečnik. V pisnih virih je Mokronog omenjena prvič leta tisoč sto sedemintrideset in sicer kot naselje. Več kot stoletje kasneje se v pisnih virih omenja kot trg. Med pomembne zgodovinske ostanke sodi Strelov trn. Gre za del obzidja, ki je bilo postavljeno v štiridesetih letih štirinajstega stoletja. Stolp je omenjen že prej, v zgodovinski listinah njegova prva omemba sega v leto tisoč dvesto devet in sedemdeset. Grad je prvič omenjen kasneje in sicer ob koncu prve polovice štirinajstega stoletja. Med kulturne spomenike naselja Mokronog sodi tudi župnijska cerkev. Njena gradnja sega v obdobje začetka devetnajstega stoletja. Gradili so jo dve leti, nastala je na mestu starejše predhodnice, ki se je leta tisoč osemsto petnajst zrušila. Gradnja nove cerkve je sledila z nekaj letno zamudo, gradnja se je začela leta tisoč osemsto dvaindvajset, trajala je kot rečeno dve leti. Cerkev se je skozi čas spreminjala, Mokronog tako dobrih sto let po izgradnji cerkve dobi preurejen zvonik. Dejavnosti, ki sta ponesla ime Mokronog v svet sta bila usnjarstvo in čevljarstvo.

Živahen utrip dogajanja pa je Mokronog doživljal predvsem ob sejemskih dnevih, najbolj znan je bil sejem pred svetim Jernejem.

http://www.mojaobcina.si/mokronog-trebelno/