Prevajanje, ki skrbi za razumevanje tujih jezikov se je skozi prostor in cas spreminjalo. Predvsem je prevajanje z napredkom postalo množicno dostopno v svoji osnovni in preprosti razlicici.

Razlikovati je namrec treba prevajanje v osnovni razlicici, kjer je važno, da se razume pomen besed, pravilnost zapisa pa je stranskega pomena, z uradnim prevajanjem, ki je natancen prenos pomena besed , brez pravopisnih in drugih napak v zapisu.

Prevajanje v uradni razlicici bo še naprej zaupano prevajalskim agencijam, osnovne razlicice bodo domena preprostih komunikacijskih kanalov. Pomembni so za preprosto izmenjavo besedil v razlicnih jezikih. Ker so jeziki razlicni in veckrat težje razumljivi ali celo nerazumljivi, je potrebno prevajanje. Sodobne tehnologije omogocajo kar nekaj orodji za prevajanje. Pri uporabi teh orodji je kljub temu vedet nekaj osnovnih lastnosti. Takšno prevajanje ni nujno tocno, zato je potrebno ali znanje tujih jezikov, ali pa dodatno prevajanje. Najlažje je, ce oseba, kateri je sporocilo namenjeno zna tuj jezik, v katerem je sporocilo zapisano vsaj v osnovah. Na ta nacin bo razumela vsaj osnovo sporocila, znala bo koristno uporabit informacije, ter po potrebi nadaljevati komunikacijo. V primeru, da oseba ne zna tujega jezika v katerem je zapisano sporocilo se mora ali obrniti na prevajalsko agencijo ali pa najti kakšen alternativen nacin. Dober alternativen nacin predstavljajo veliki jeziki oziroma jeziki, ki jih govorijo širše množice. Informacijska in ostala sodobna tehnologija je vedno usmerjena v izboljšave in popravke, ki so najprej namenjene velikim jezikom oziroma velikim jezikovnim skupinam. Manjše jezikovne skupine kot je slovenšcina so pri tem prikrajšane. Zato mora oseba, ki hoce tuje besedilo prevesti v slovenšcino koristiti dva ali vec tujih jezikov, ki jih seveda vsaj v osnovah obvlada. Na ta nacin bo alternativa prevajanja potekala tako, da bo prevajanje najprej prevedlo iz tujega v drug, najbolje kar se da množicen jezik. Sledi prevajanje v slovenski jezik.