Arhiv Značk: klop

Kako preprečiti ugriz klopa?

Klopne bolezni je najlažje preprečiti z učinkovito preventivo. Ne moremo se okužiti, če se klopom v celoti izognemo, tako da je to pogosto najboljša možnost. Ugriz klopa lahko preprečimo na različne načine, ne le tako, da se povsem izogibamo krajem, kjer bi lahko naleteli na klope. Nenazadnje to skoraj ni možno, če živimo v okolju, kjer so klopi prisotni, selitev pa se zdi nekoliko pretiran ukrep. Sploh zato, ker poznamo tudi drugo učinkovito preventivo. Seveda se klopom ni pametno preveč nastavljati, tveganje zmanjšamo že z uporabo dolgih oblačil in s previdnim gibanjem po naravi. Izogibamo se visoki travi in gostemu grmičevju. Posebno pozornost namenimo obutvi, saj ravno tam sprejmemo največ nepovabljenih gostov. Ugriz klopa je najpogostejši na nogah, torej posebej zavarujemo predvsem spodnje okončine. Dobro se lahko obnesejo nekatera sredstva proti klopom, na primer razpršila, priporočajo se tudi svetla oblačila, ki pomagajo pri zaščiti telesa in olajšajo tudi iskanje klopov. Ugriz klopa lahko preprečimo tudi z rednim pregledovanjem, saj lahko živalce na koži zasačimo že pred ugrizom, tako da ni nevarnosti za okužbo.

Kdaj ugriz klopa vodi v okužbo?

Ni vsak ugriz klopa nevaren, pravzaprav pride do okužbe v zelo majhnem odstotku primerov. Klopni meningoencefalitis se prenese takoj ob ugrizu, tako da je pametno poskrbeti za dobro preventivo, na srečo je učinkovito cepljenje. Borelioze s cepljenjem ne moremo preprečiti, ni pa ugriz klopa že takoj usoden – ta okužba se namreč ne prenese ob prvem stiku, temveč možnost za okužbo narašča s časom. Redno pregledovanje lahko ponudi dobro rešitev, saj če klopa takoj odstranimo, tveganje za razvoj borelioze ne bo tako veliko. V vsakem primeru pa ugriz klopa zahteva pozornost – mesto ugriza spremljamo, pozorni smo tudi na simptome bolezni. V primeru okužbe je treba namreč ukrepati takoj, za to pa je seveda treba simptome dobro poznati.

Več o ugrizu klopa si preberite tukaj.

Ugriz klopa je lahko smrtno nevaren

Si lahko sploh predstavljate, kakšno škodo lahko naredi že samo en ugriz klopa? Če o tem veste malo ali prav nič, si vzemite nekaj minut in preberite tale prispevek, v katerem vam bomo zaupali nekaj zelo pomembnih dejstev, ki jih morate vedeti o klopnem meningitisu in vse, kar se vrti okoli te sila zoprne bolezni, za katero pri nas vsako leto zboli nekaj sto ljudi.

Ugriz klopa lahko prepoznamo

Ko se sprehajamo po gozdovih, travnikih in podobnih površinah, kjer se lahko nahajajo klopi, se moramo ob prihodu domov vedno temeljito pregledati. Kljub temu da je prisotnost klopov na določenih mestih in v določenih obdobjih veliko pogostejša, pa v sodobnem času, ko se narava zelo hitro spreminja, ni nobenih pravil več, kdaj lahko naletimo na to drobno žival in kdaj ne.

Ugriz klopa lahko prepoznamo tako, da se nam na določenem delu, kjer smo imeli klopa, naredi specifičen kolobar, ki sčasoma prične rasti. Pomembno je, da še isti hip primerno ukrepamo. To ne naredimo samo s tem, da se na mestu namažemo z žganjem, temveč nemudoma poiščemo pomoč zdravnika, ki bo natanko vedel, kako ukrepati naprej in preprečiti najhujše.

Na ugriz klopa bomo pozornejši, če vemo, kakšne posledice nas lahko doletijo

Osebe, ki se zavedajo, kaj jim ugriz klopa lahko prinese v njihovo življenje, bodo vsaj še enkrat bolj pozorni na to. Zato je izjemno pomembno, da se prav vsi zavedamo posledic ugriza te majhne, a zelo nevarne živali, ki v končni fazi pri človeku lahko povzroči tudi smrt.

Ugriz klopa je zelo nevaren.

Simptomi klopnega meningitisa

Če smo v preteklosti utrpeli ugriz klopa in nato nismo bili pozorni, potem se nam lahko v kratkem času ali šele čez čas začnejo pojavljati tipični simptomi, ki so lahko za vsakdanje življenje zelo nadležni. Med njimi so najpogostejši nenehna utrujenost, siljenje na bruhanje, povišana telesna temperatura in izjemna otrdelost vratu.

Klop je vedno bolj nevaren zajedavec zaradi zaraščanja površin

Zajedavec klop se iz leta v leto bolj bliža mestom, saj se kmetijske površine zaraščajo. Prehod bliže mestom klop, kot tipičen zajedave zajedavec pogojuje z bližanjem raznih živalskih vrst. Številne živalske vrste so že zdavnaj manjkajoče kmetijske površine na podeželju nadomestile z življenjskim prostorom v bližini mest.

Jelenjad in srnjad v veliki meri odloča o populaciji klopa

Populacija klopa je odvisna tudi od vremenskih razmer v posameznih letih. Najpogostejša bolezen, ki jo povzroča klop je Lymska borelioza, zajedavec v Sloveniji okuži več tisoč oseb. Med leti obstajajo velike razlike : pred enaindvajsetimi leti je bilo okuženih manj kot dva tisoč petsto oseb, desetletje kasneje pa skoraj dva tisoč oseb več. Okrog štiri tisoč oseb je tudi število obolelih oseb, ki jih najpogosteje okuži klop z ugrizom, vendar obstajajo leta, ko je zajedavec bistveno bolj aktiven. Tak primer je leto dva tisoč trinajst, ko je bilo zabeleženih skoraj sedem tisoč okuženih oseb na območju Slovenije.

Klop poleg Lymske borelioze povzroča tudi klopni meningitis, z njim zajedavec okuži več sto ljudi. Število obolelih s to boleznijo je bistveno manjše, kot število okuženih z Lymsko boreliozo. Vendar je tudi s to statistiko lahko klop prepoznan kot zajedavec, ki je bolj ali manj aktiven glede na pogoje za življenje. V letu dva tisoč trinajst se je tudi pri klopnem meningitisu bistveno povečano število okuženih.

V Sloveniji smo takrat zabeležili preko tristo prijavljenih primerov okužbe, leto pred tem dobrih so šestdeset, leto kasneje pa sto prijavljenih primerov. Še večja odstopanja, pa so bila zabeležena na posameznih območjih. Najbolj zgovorni so podatki o številu primerov na sto tisoč prebivalcev. Na območju Kranja je bilo leta dva tisoč trinajst skoraj štirideset, leto kasneje pa dobrih osem prijav na sto tisoč prebivalcev. Klop povzroča veliko število okužb na različnih območjih, zato mora biti zajedavec temu primerno obravnavan preko vseh možnih oblik preventive.

Lymska borelioza poteka preko treh stadijev

Lymska borelioza je bolezen, ki jo zaznamujejo trije stadiji bolezni.

V prvem stadiju je lymska borelioza lokalizirana okužba. Začne se nekaj dni do nekaj tednov po okužbi, brez ustreznega zdravljenja traja do nekaj mesecev. Klinični znaki so migrirajoči eritem ter borelijski limfocitom. V drugem stadiju je lymska borelioza diseminirana okužba. Klinični znaki so migrirajoči eritem na več mestih, prizadetost živčevja, prizadetost srca in prizadetost sklepov. Začetek drugega stadija je nekaj dni do nekaj tednov po okužbi v primeru migrirajočega eritema, brez zdravljenja traja nekaj tednov do nekaj mesecev. Trajanje nekaj tednov do nekaj mesecev po okužbi je značilno primeru prizadetosti živčevja ter prizadetosti srda. Pri prizadetosti živčevja lymska borelioza v drugi fazi brez ustreznega zdravljenja traja več mesecev, pri prizadetosti srca pa nekaj mesecev. Prizadetost sklepov se največkrat začne več mesecev po okužbi, brez ustreznega zdravljenja traja več mesecev. V tretjem stadiju se lymska borelioza kaže kot kronična prizadetost sklepov, živčevja in kože. začne se več mesecev do več let po začetku prvih bolezenskih znakov. V tem primeru lymska borelioza postane trajna bolezen. Najbolj učinkovita preventiva je preprečevanje ugriza obolelih klopov. To je mogoče doseči z ustreznim oblačenjem ter izbiro ustrezne obutve. Pomagajo tudi kemična sredstva, ki skrbijo za odganjanje okuženega klopa na oblačilih in obutvi. Najbolj učinkovito ta sredstva delujejo na robovih oblačil in obutve. Na tem mestu bo okuženi klop zagotovo iskal mesto prehoda do mesta ugriza. Poleg tega se lymska borelioza lahko preprečuje z rednim pregledovanjem od povratku. Oblačila in obutev skrbno in zelo dobro pregledamo, nato pa še sebe. Najbolj pogosto okužen klop izbere mesta ugriza tam, kje je koža mehka za ugriz ter predele, ki mu nudijo dobro skrivališče. Pri odstranjevanju je dobro uporabljati pinceto ali posebna klešče.

Lymska borelioza je bolezen, za katero potekajo raziskave in razvoj z namenom pridobivanja ustreznega cepiva.

Klopni meningitis, preprečitev ugriza

Klopni meningitis nakazuje preiskana možganska tekočina osebe z značilnimi znaki .

S preiskavami možganske tekočine ugotovimo ali gre za klopni meningitis. Pred tem sledijo tipični znaki bolezni v dveh fazah. Prva traja do teden dni, sledi do tri tedne dolg prosti interval, nakar se pojavijo težave z prebavo, izguba nezavesti, visoka temperatura, glavoboli in drugi znaki. Najbolj učinkovito preventivo za klopni meningitis nudi cepljenje. Čas cepljenja načeloma izberemo poljubno, zglasimo se lahko pri osebnem zdravniku. Pri izbiri časa cepljenja upoštevamo tako znana dejstva samega cepljenja, kot naše zahteve. Cepljenje s katerim preprečujemo klopni meningitis je razdeljeno v več faz. Prvi sledi druga čez dva tedna do tri mesece, zadnji odmerek cepiva pa sledi drugem čez pol leta ali leto dni. Glede na navedeno bomo sami najbolje ocenili, kdaj je najbolj primeren čas. Verjetno je pred izbiro dobro vprašati osebnega zdravnika za nasvet. Čas cepljenja je kot rečeno različne, osebni zdravnik nam bo na podlagi splošno znanih dejstev glede cepiva ter glede na naše osebne, zdravstvene značilnosti, znal predlagati najbolj ustrezen termin cepljenja za klopni meningitis. Ko dobimo to informacijo, se odločimo za nam in našim aktivnostim najbolj primeren termin. Tako lahko izberemo jesenski čas za prvo cepljenje, ter do spomladi, ko začne sezona težav, opravimo večino potrebnih aktivnosti. lahko pa izberemo kateri koli drugi termin, kot rečeno najbolje na podlagi strokovnega nasveta za klopni meningitis oziroma cepljenja proti njemu. Poudariti velja, da cepljenje ni povsem učinkovito celo življenje, ampak potrebuje ponovno cepljenje. Strokovnjaki priporočajo, da se po zadnji fazi prvega cepljenja, ponovno cepimo čez tri leta. Po drugem cepljenju pa sledijo intervali cepljenja vsakih pet let z enkratnim odmerkom cepiva proti bolezni. Tudi v teh primerih je dobro predno se odločimo za cepljenje vprašati osebnega zdravnika za nasvet.

Klopni meningitis s cepljenjem v mnogih deželah poskrbel za zmanjšanje števila obolelih oseb.

http://www.sos-klop.si/

Klop, nevarnosti preprečujemo sami

Klop pomeni nevarnost, osebna zaščita je prva obrambna linija.

Okužen klop pomeni nevarnost za lymsko boreliozo meningoencefalitis in humano granulocitno anaplazmozao. Dobre informacije nudi strokovna literatura ter statistika in druge aktualne informacije s tega področja. Iz teh virov se bomo dobro poučili kako bolezen nastane, kako se prenese, kakšni so znaki, kakšne so možne posledice ter kako se s področjem udvarjamo doma oziroma v regiji. Meningoencefalitis ima lahko najhujše posledice, obstajajo pa velike možnosti učinkovitega ukrepanja, vedeti pa je potrebno kako postopati. Klop je pajkovec, ki se razvija preko več razvojnih faz od jajčec, ki jih izleže samica do odraslega klopa. V vsaki razvojni fazi, razen v fazi jajčeca, se mora prehranjevati na izbranem gostitelju. Ob vbodu izloča posebno tekočino, ki poskrbi, da žrtev tega ne občuti, mesto izbere tako, da je vbod čim lažji, hkrati pa je žival skrita. Dobro zavetje mu nudijo predeli z dlakami, najpogostejša mesta pri človeku so deli glave, ušes, rok, kolen, dlani, stopal, dimelj. Na teh mestih človeku okužen klop vnese meningoencefalitis ali drugo bolezen. Po nekaj dneh odpade, ter se skrije na pred vsemi nevarnostmi dobro skrito mesto, ter se razvija. Prehod v naslednjo fazo predstavlja levitev, po njej pa se okužen klop, ki lahko povzroči meningoencefalitis premakne na mesto, kjer bo najlažje prišel do gostitelja na katerem se bo hrani. To mesto je navadno od tik nad tlemi do metra in pol visoko. Višina je odvisna od tega kako velik je klop oziroma v kateri razvojni fazi je. Opaziti v naravi ga je težko bodisi zaradi majhnosti v nižjih razvojnih fazah, kot tudi zaradi skrbno izbranega mesta. Vsak ubod sicer ne povzroči meningoencefalitis , možno je, da klop ni okužen, obstaja možnost, da okužba ne bo povzročila bolezni. Možnost okužbe je od procenta do dveh procentov, kljub razmeroma majhnemu števila prenosov okužb velja biti previden zaradi možnih hudih posledic bolezni.

Klop je težava katero velja jemati resno.

Klopni meningitis, virusno vnetje

Klopni meningitis je virusno vnetje možganskih ovojnic.

Pojavi se dva do tri teden po ugrizu okuženega klopa. V Sloveniji klopni meningitis v večini primerov povzroča klop vrste Ixodes ricinus. Je razširjen predstavnik klopov, ki je neprijeten gost ljudi in živali, ki se gibljejo v gozdu. Svoj življenjski ciklus klop začne kot ličinka, ki se iz tal razleze na rastline. Kri, ki jo najde na gostitelju, omogoča, da preko več razvojnih stopenj postane odrasel klop. Za človek je klopni meningitis nevaren, saj lahko povzroča resne težave. Bolezenski znaki nastopijo v dveh fazah. Prva nastopi do teden dni po vbodu, prepozna se jo po bolečinah v trebuhu in mišicah, driski ali bruhanju. Sledi do dvajset dni prost interval v katerem bolnik ne prepozna nobenih bolezenskih znakov. Druga faza se prepozna po konstantno visoki temperaturi, glavobolih, v nekaterih primerih tudi nezavesti. To so tipični znaki prizadetosti možganskih ovojnic ali celo možganov. Klopni meningitis povzroči smrtdo dveh procentov obolelih, bolezen pa pusti trajne posledice kot so glavoboli, motne koncentracije, občutljivost na sonce. Obolenje se ugotavlja s preiskavo možganske tekočine v kateri nastane tipična spremembe. Bolezen se zdravi s počitkom, antipiretiki in analgetiki, povišano telesno temperaturo se znižuje tudi z infuzijami. Klopni meningitis poteka v dveh fazah, prva nastopi v obdobju od teden dni do dva tedna po vbodu okuženega klopa, s katerim preko sline vstopi virus v krvni obtok. Ob tem se pojavijo težave kot so vročina, glavobol, slabo počutje, bruhanje, bolečine v mišicah in trebuhu. Prva faza traja do šest dni, sledi za klopni meningitis značilen prost interval. Ta lahko traja teden do dva tedna, pri kateri ni bolečin, z izjemo rahlih glavobolov v nekaterih primerih. Druga faza se začne s prehodom virusa v možgane.

Da je klopni meningitis dosegel drugo fazo se prepozna po močno povišani telesni temperaturi nad devetintrideset stopinj Celzija.