Znaki borelije so tipična rdečina ter niz drugih znakov, ki jih povzroči hitro množeča se bakterija.

Rdečina se pojavi nekaj časa po vbodu okuženega klopa ter se začne nato širiti ter v sredini bledeti. Tako dobimo tipičen kolobar, ki se pojavi pri približno sedemdesetih odstotkov obolelih. Tipični znaki borelije nam dajo jasno vedeti, da ne gre za klopni meningitis ali kakšno drugo bolezen. Lymska borelioza je v Sloveniji najpogostejša klopna bolezen, število obolelih oseb. Pred enaindvajsetimi leti so zabeležili skoraj dva tisoč petsto obolelih, deset let kasneje skoraj štiri tisoč petsto, leta dva tisoč trinajst skoraj sedem tisoč, leta dva tisoč trinajst in dva tisoč petnajst je bilo število obolelih pot štiri tisoč, leta dva tisoč šestnajst pa preko štiri tisoč dvesto. Nihanje obolelih je povezan z življenjskimi pogoji oziroma vremenom ter preventivnimi ukrepi. V letih z toplejšimi jesenskimi meseci je okužen klop lahko dodaten mesec ali dva aktiven. Zato so v takšnih letih znaki borelije pogostejši. Preventivni ukrepi so predvsem osveščanje ljudi pred nevarnostmi bolezni, ki jih lahko povzroči okužen klop. Tipični znaki borelije so v primerjavi z drugimi boleznimi bolj negativni. Za Lymsko boreliozo ne obstaja cepivo, bolezen je kljub temu mogoče tudi v kali zatreti. Razvoj bolezni se v primerjavi z drugimi ne začne ob ugrizu, ampak kasneje. Zato so lahko znaki borelije v kali zatrti, če odkrijemo na kožo prisesanega klopa v roku enega dne po ugrizu. Značilnost te bolezni je, da se bakterije nahajajo v prebavnem sistemu klopa. Ali natančneje v črevesju z borelijo okuženega klopa. Temu primerno je čas med ugrizom in okužbo večji, kot pri drugih boleznih. Lahko pa so znaki borelije bolj zahrbtni, saj največje težave lahko izbruhnejo leto ali več časa po okužbi. To

Tipični znaki borelije se lahko pojavijo kmalu po ugrizu, lahko pa mirujejo in se pojavijo po letu dni ali daljšem obdobju.