Jezero Titikaka se nahaja na perujsko-bolivijski visoki planoti. Velja za najvišje ležeče plovno jezero na vsej zemeljski površini. Gladina jezera Titikaka se nahaja na nadmorski višini tri tisoč osemsto devet metrov. Jezero je dolgo sto devetdeset kilometrov, široko pa osemdeset kilometrov. povprečna globina jezera je sto sedem metrov, najgloblja točka pa se nahaja dvesto štiriinsedemdeset metrov pod gladino jezera. Obalni pas je dolg tisoč sto kilometrov, del jezera pa so številni naravni in umetni otoki. Površina jezera obsega osem tisoč štiristo metrov površine, ki je razdeljena med Peru in Bolivijo. Štiri tisoč kvadratnih metrov velik zahodni del jezera Titikaka pripada Peruju, manjši tri tisoč sedemsto kvadratnih metrov velik vzhodni del pa Boliviji. Jezero Titikaka je na dva dela razdelila tudi mati narava, med večjim zahodnim in manjšim vzhodnim delom se nahaja Tikvinska ožina. Vsaka od držav večji zahodni in manjši vzhodni del imenuje po svoje. Perujci imenujejo manjšega Lago Pequeño, večjega pa Lago Grande. Bolivijci manjši del jezera Titikaka imenujejo Lago Huinaymarca, večji del pa Lago Chucuito. Poleg ožine jezero premore enainštirideset otokov, nekateri izmed njih so gosto poseljeni. Večji otok na jezera Titikaka je Taquile, Uros pa je deveterica umetnih otokov. Taquile je otok poseljen že od inkovskih časov, prebivalci otoka slovijo po kakovostnih pleteninah in tradicionalnih oblačilih. Uros ime deveterice umetnih otokov ter plemena. Umetni otoki so zgrajeni iz plavajočega trsja ter veljajo za turistično znamenitost Peruja. Nastanek otokov je povezan z begom plemena Uros pred Inki. V ta namen so si iz plavajoče trstike zgradilo plavajoče otoke, iz trsja pa izdelujejo tudi čolne, hiše, druge uporabne predmete. Največje perujsko mesto na obali jezera je Puno, največje bolivijsko pa Copacabana. Puno ima sto tisoč prebivalcev, število zaradi priseljevanja vztrajno raste.

Copacabana je že od predinkovskih časov pomembno romarsko središče na obali jezera Titikaka.